USEIN-KA BOLT



Včeraj sem bila Usein-ka  Bolt naše pisarne in zdaj vem, kako se počutijo pol-maratonci, ko odtečejo svoj častni krog. V bistvu so tipi še hujši kot babe, ker v interno pisarniško prvenstvo Istrskega maratona sva se prijavila samo soseda za mizo, Košarkar na 8,5 in Usein-ka Bolt na 21 km in že to je bilo zabavno, ko so ugotovili, da ni bilo ravno obratno in to, da je bila Usein-ka Bolt na 8,5 in Košarkar na 21. 

Izraz na obrazu šefa, ko je slišal najino strnjevanje vtisov, ker verjetno med vsemi poznanimi tam, se ravno nama ni uspelo srečati, je bil za oznako neprecenljivo. Faza dva je bila, ko so v moji odsotnosti iz pisarne šli prečekirat na net, ja koliko si pa tekla in dobim čestitke, posluš, pa ti si dobro tekla, si bila dobra v svoji kategoriji in jaz, ja glej, je že kategorija, ki je v mal v letih in se je konkurenca razredčila. 

In potem je od nekje prineslo Dobrosrčnega, ki je tudi ščekiral moj čas, ker sem mu prejšnji teden ob kavi omenila, da vikend me pa malo skrbi, ker ne vem , če bom zmogla in da kaj mi je bilo tega treba, ker pri gledanju atletike po TV sem res dobra in sem sposobna zaspati preden Usein Bolt prišprinta v cilj na 100m in malo me skrbi, ker jaz tečem počasi in zadnjič me je na cesti tako gladko šibal en zajec, ki ni bil Velikonočni. 

Naslednja vprašanja so bila, pa posluš koliko ti treniraš in sem morala priznati, da je vse posledica naravnega talenta in vaj za moč, ki mi jih kakšno leto nazaj dal Košarkar … 

In zdaj bo Košarkar postal glavni kondicijski trener pisarniške reprezentance za Ljubljanski maraton, ker čutim, da sem postala pisarniški ambasador teka, če zmore Usein-ka Bolt, zhir zmorem tudi jaz. Hitreje in močneje, ker sem vendar le tip, ker če ti tip in še strojnik, je pri nas nad-človeška rasa. Bilo je neprecenljivo in cel dan si nisem mogla spraviti iz glave Zemlje, Vetra in Ognja. 

Še dobro, da se na koncu od samo-ponosa nisem vžgala. Imam pa danes musklefiber, ki ga v pisarni ne priznam, pa če me mučijo s spenjačem. 



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

TRŠICA IN DRSALKA ODKRIVATA SHANGHAI 2.del

Slika
Če prideš v Shanghai   poleti, je ob šestih zvečer trda tema in ni druge kot, da vzameš taksi, da se z njim zapelješ do hotela, ki sem ga bukirala tako čisto na slepo srečo preko bookinga, ker iskala sem nekaj poceni in blizu železniške postaje in pač našla sem kar sem našla in šele tik pred odhodom naštudirala, da ni blizu ta prave železniške postaje, od kjer sva potovali naprej v Peking, a kar je bilo je bilo in če itak nimaš pojma kjer si, je čisto vseeno, če si v neki levi soseski. Je pa ponoči Shanghai kot, da prideš v pravljico, ker ko med vožnjo gledaš vse tiste luči Pudonga in Bunda in tiste stolpnice, lahko rečem samo »WOW«. Mesto kot, da bi nekdo rekel arhitektom: »Glej, tle ne šparamo, samo povej koliko rabiš in pogoj je samo to, da bo naša stolpnica večja in lepša od sosedove« Dejansko najin hotel ni bil slab za 25 Eur na noč na osebo,   z vključenim zajtrkom, ker vem v kakšnih luknjah od hostlov sem že spala, brez zajtrka za 10 – ...
Preberite več

HUDA MAČKA

Slika
Najprej moram pojasniti, da bi to moral biti potopis o mojem popotovanju na vsakoletni sejem v Berlinu, a po spletu nenadnega preobrata usode nisem še tam, ker s povito roko ne morem še natipkati daljšega potnega poročila, kar pot v Berlin zagotovo je.  To bo zaenkrat samo prispevek iz časa, ko je Berlinski zid že padel in govori o hudih mačkah in še to zgolj kot zahvala temu, da so očitno sedaj ta novi antibiotiki prijeli in lahko tipkam že z 6 prsti. Kot sem že rekla, preživela sem vsakoletno udejstvovanje na »našem štantu« v Berlinu, brez npr tega, da bi se mi zadnji dan strgala zadrga na kufru in bi v poskusu, da preprečim, da bi na letališču v Benetkah vsake moje spodnje hlače se posebej pripeljale po tekočem traku, strgala še dva para čistih najlonc in bi zadnji dan sejma morala preživeti v tistih smrdljivih nošenih, ker hlače so po tlačenju v kufer itak tako zmečkane kot, da bi jih kravi iz riti povlekla. Ker smo prispeli nazaj šele v petek v zelo zgodnjih ...
Preberite več

Rabarbara

Slika
  Prosim, za potrebe moje osebne izpovedi, me kličite kar Rabarbara. Sem čisto običajna ženska. Pravijo, da izgledam malo čez štirideset, a sem že precej blizu pedesetki. Sem se sprijaznila. Kozmetika in anticelulitni preparati so mi vedno bili v oporo in tolažbo.   Imam krasnega moža, ki je uspešen podjetnik dobrega srca, ki skrbi, da imamo mi in še dvajset zaposlenih, vsak mesec za plačilo vseh položnic in vsako leto za dopust po lastni izbiri, kjer ni potrebno iz stanovanja v šotor na morje, preseliti polnega hladilnika in dobršen del pohištva. Da se greš potiti v nek nedefiniran kamp, kjer deset minut peš hodiš do najbližje skupne umivalnice in kjer zmanjka tople vode, ko si ravno fejst našamponiraš lase in deset minut stojiš pred WC školjko in razmišljaš, če te že tišči dovolj, da bi se usedel nanjo. Če imaš srečo zaradi vročine fašeš drisko in potem si deset dni stalno na poti. Šotor wc, wc šotor, …   Hiše nimamo, ker mož nikoli ni imel časa, da bi jo zgradi...
Preberite več