PRI OKNU SEDELA JE, IN JOKALA - PARDON NE, IN SMRKALA

Naravnost fantastično. Prva spomladanska nedelja. Deževna. In jaz negujem svoj prvi spomladanski nahod. Priznam, da me je imelo, da bi pri 37,1 temperature obležala do poletja in sem pri pobijanju golazni, ki se mi je naselila v žrelu, trajno pokvarila burbončice, a kaj hočemo, v vsaki vojni jo skupijo tudi nedolžni. Uspešno sem preživela do faze, kjer že izločam kvalitetno in vse sluzasto, skratka kaže, da čisto vse zastarane misli in vse usmrajeno, kar mi je zastalo v možganih in mi ni uspelo cinično osebno izpovedno izraziti dotično namenjenim.   

Vem, da je prav, da na vsake toliko pospravim po podstrešju in da ko izločena sluz postane gosta in kakovostna, je znak, da je preživetje samo še kakšen dan ali dva stran, a nahodi v vseh letnih časih in pojavnih oblikah, so res mi jako nadležni , ker se šele takrat zavem koliko stavim na svoj vonj in okus, ki sta trenutno klinično mrtva. Kvečjemu opazim stvari in tako sem npr včeraj med prekladanjem svojega trupla levo in desno po bajti, prišla na navdih za spomladansko čiščenje in ker res res nisem vedela, kaj bi sama s sabo, sem se dejansko spravila oprati zavese, ker sem opazila, da jih je zapustila snežna belina, ki je itak nikoli ni, a moram tako napisati, da ne bom izpadla kot oskrbnica v svinjaku, ki to itak ni in je kvečjemu mačknjak, ker v bajti živi tudi en črn mešano perzijski Džingiskan, ki po svojem principu nasilnega izsiljevanja prostora v prostorih, ki ji ne pripadajo … šopi črne dlake na kavču pomenijo, »bila sem tu! In pazi se me, ker pridem neslišno, ko spiš, še rajši takrat, ko te ni doma in pozabiš za sabo zapirati vrata in postane ves tvoj svet moj!« 

Skratka potem, ko sem mislila, da sem opravila veliko delo in je pralni stroj zame opral zavese, sem opazila Planinsko polje sredi kopalnice in ni mi šlo v račun od kje, ker ko sem zavese tlačila v stroj, se nič ne spominjam, da bi to počela iz čolna … 

Imajo pravi tisti, ki pravijo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni, ker želja narediti to okolje spet čisto, se je končala v čiščenju filtra, kjer je bilo potrebno najprej definirati kaj to filter je in kje se nahaja in potem je sledilo pridušanje nad vso čudovitostjo dizajna in močjo ideje, kjer si je nekdo koncept prostorsko ne preveč potratnega 7 kg zmogljivega pralnega stroja, zamislil tako, da bo filter tam nekje zelo spodaj, v skoraj že Avstraliji in je preden sploh lahko kar koli odviješ pri tistem frdamanemu filteru, treba iz njega izpustiti vodo in v dotični situaciji se lahko odločiš, da boš na svoje kopalniško Planinsko polje spustil še en pritok ali pa zadevo stočil na krožnik, ker edino nekakšna pritlična posoda lahko pride tam zraven. Seveda je potem juha za kosilo iz njega toliko bolj okusna , pa še na rezancih prišparaš. 

V glavnem, tudi iz filtra je bilo izločeno kvalitetno, še vedno sicer pogrešam en črn štumf, ker sem nekako upala, da bi mrbit lahko bil tam noter in ker je prav poseben črn štumf med preostalimi 25 pari črnih štumfov, a žal ne in ker ko je človek enkrat globoko v navdihu, ga tudi Planinsko polje več ne ustavi in ideja, ki da idejo, se samo ne nadgrajuje in še preden sem se dobro zavedela, sem bila zakopana globoko v (ne bom povedala koliko delni omari) in bila na misiji, da iz nje izločim vso nerabljeno garderobo, ki v življenju ne počne nič drugega kot zaseda prostor in se je niti molji nočejo lotiti. Potem, ko sem preložila vsak kos posebej, naredila zanj stroškovno analizo donosnosti, obračun amortizacije in primerjalno analizo možnih kombinacij z drugimi kosi, ki so na seznamu, da če slučajno pride do najhujšega in bo treba štopati Noeta in njegovo barko, gredo obvezno z mano. 

No, izločila sem celo ene cele hlače in eno jopo in ne razumem res, zakaj pri še vedno polni ne bom povedala koliko delni omari potem jutri zjutraj ne bom vedela kaj obleči. 

Glasbena podlaga, zraven katere tako zelo lepo paše Planinsko polje in Hoferjevi papirnati robčki: