KARMATIČNO O PONEDELJKIH

Ja, saj vem, da v teh težkih, negotovih in travmatično dramatičnih časih je redno delo, ki ti ga dajo za stalno (in včasih tudi za čez vikend in za domov, za zvečer, ko se ti ravno ne ljubi ležati na kavču, gledati TVja, pisati blogov, likati, pomivati posodo ipd,), ki je redno in ni skrbi, da bi ti ga zmanjkalo in ki je na 15ga v mesecu redno plačano (in tudi če zanj ne dobiš toliko kot misliš, da si zaslužiš, pride pa s potnimi stroški, povračilom za malico, regresom za dopust in božičnico), že samo po sebi  bogastvo.

Je pa tako, da ti tudi bogastvo kakšen dan, teden oz mesec požre toliko živcev, potrpljenja in drugih notranjih organov, da bi se mu takoj odpovedal, če bi npr iskali kontrolorja letenja z letečimi preprogami na Fidžiju, ali pa profesionalnega poslušalca radijskih programov kot je npr ARS in mislim, da bi se našla tudi kot analitik za preučevanje učinkov toplogrednih plinov na taljenje ledenikov v Patagoniji.

Skratka pride dan, ki mu enostavno ni namenjeno, da bi bil tvoj.

Taki dnevi so npr ponedeljki ko, ko še dobro ne prebaviš zajtrka, že fašeš niz oddelčnih sestankov, katerih glaven namen je pregled pregleda za pregled stanja tekočega poteka dela in ki velikokrat povzročijo, da zaradi matinejskega presedanja se iz sejne v sejno, ker šefov moraš po Murphy imeti vedno več, kot jih dejansko rabiš, je ravno delo na koncu trpi posledice, ker ne moreš pregledovat stanja dela in ga delati istočasno.

Daleč najljubša so mi interno oddelčna tekmovanja tipo kdo dela več, ker kdor dela več je no recimo temu oddelčni Superman in kjer na enem izmed rednih ponedeljkovih pregledov stanja, na koncu vedno pride točka razno, pod katero šef preverja naše tekoče aktivnosti s cenjenimi kupci in ponavadi vedno gre vrstni red po sedežnem redu okoli mize v drugi smeri tako, da sem jaz čisto zadnja na vrsti in ko v tekmovanju kdo bo imel več, končno pride vrsta name, itak zmanjka časa za poglobljeno poročanje točno vse katere uber nujne vzorce ob petkih pop osebno dostavljam v skladišče in si zanje sama delam dokumente, ker itak nisem še vsega pozabila in ker na odpremi nimajo časa, … aja saj res točno ti vzorci so itak za ta drugi program, kjer me je druga šefica na prejšnjem sestanku spraševala, da zakaj zaprmej še nisem dala ven dveh ponudb, kjer sem bila že prejšnji ponedeljek za 3 dni prepozna, tako da moje misije itak niti bi mogla predstaviti v vsej dramatičnosti in epilog je, da je bila moja vzorčna zmaga za povrh še Pirova, ker me je cenjeni kupec za veliki finale čudovitega ponedeljka obvestil, da so za en figo vredni. Treba je pa priznati, če ti že kdo mora sporočiti slabo novico oz te nazijati, potem to najbolj s stilom naredijo Francozi. Ko končajo s tabo si stuširan, čisto poklapan, a čisto očaran nad milozvočnostjo njihovega naglasa.

Skratka, danes je pri točki tekmovanje, kdo ima več, šef nepričakovano obrnil vrstni red in je rekel, da naj bom pa enkrat prva na vrsti jaz in glej ga zlomka, me je tako presenetilo, da se nisem mogla spomniti ničesar res pametnega, da bi utemeljila neizpodbitno nujnost, da sem prisotna pri vsaki stvari, ker če ne se svet ustavi. No, slabo je to, ker se je potem on spomnil vsaj štirih stvari, ki se jih jaz nisem mogla spomniti in nobene še nimam narejene in da ne bom izpadla čisti luzer, sem se za eno zlagala, da imam že skoraj končano. In ena izmed točk na današnjem sestanku je bila tudi določitev dvojic oz trojic, ki se bodo pokrivale med daljšo odsotnostjo in svojemu prekrasnem naboru dežel, kjer domujejo švasane črke in kraljuje riž, dodajam še vodko oz mater Rusijo. Da točno to sem si želele početi med letošnjimi prvomajskimi prazniki - jutra bodo zelo zgodnja, ker svet se na Kitajskem zelo zgodaj zbudi in potem se bom z rokami pregovarjala z Rusi po telefonu, da naj zaprmej kaj plačajo, ker če ne ne bo robe ...


Ja, karma kakšnega ponedeljka zna biti res čisto 母狗.