MED OD-MOROM (I. del)

Če se bom še kaj pritoževala nas svojo potovalno karmo, pol lahko rečem, da sem v primerjavi z našim Prestolonaslednikom čisti amater. 

Mene npr niso aretirali na Lizbonskem letališču v smeri Medeire, ker so pred tem italijansko policaji v Benetkah popolnoma spregledali, da sem čisto slučajno res pozabila vzeti nož iz fotografske opreme, medtem, ko pri prelaganju prtljage na drugo letalo, letalski prevoznik ugotovi, da v ruzaku švercam še bombice za plinski gorilnik in bi me med tem, ko bi že bila aretirana zaradi hladnega orožja in bi bila v zasliševanju, klicali še po letališkem zvočniku, da naj pridem v prostor, kjer bi me uradno opozorili na napako in bi jih morala lastnoročno vreči v smeti (o tej malenkosti ne bomo, da so bombice bile moje in da mi strošek ni bil nikoli povrnjen) in potem bi me s sireno in lučmi peljali na krožni ogled Lizbone, direkt na sodišče, kjer bi mi dodelili dežurnega odvetnika, ki bi me zastopal v hitrem postopku, kjer bi me pogojno obsodili oz mi zacolali  150 Ojrov kazni, ki bi me skupaj z obsodbo v Portugalščini dosegla celo doma, kar se je namreč zgodilo ob Prestolonaslednikovim zadnjem dopustu. 

No tokrat je Prestolonaslednik pakiral celo soboto dopoldan, medtem, ko smo vsi po spisku preverjali, če je iz svojega ruzaka res vzel vse hladno orožje in za biti zihr, ni upal s sabo vzeti niti žlice in je po količini svoje prtljage edino moj kufer v dimenzijah dvokrilne omare bil zadosti velik, da je noter zbasal vse od televizorja naprej. O, na tisti ogromen kufer imam tako lepe spomine iz Gruzije in je moja izkušnja, da nikoli več in res nikoli več ne bom naročala kosov prtljage po internetu, ker ko mi je bil takrat dostavljen, sem se ga prav prestrašila in še vem kako ga je vleči polnega v 5 štuk, brez dvigala in od takrat dalje ga uporabljam samo še za shranjevanje res velikih spodletelih nakupov.

No skratka, tokrat je kazalo, da bo šlo vse kot po maslu, dokler Prestolonaslednik ne kliče zvečer iz Londona, kjer se je izkazal, da bo kar za čez noč in ne samo za prestop med dvema letoma. Nekako je Ryanair ukinil povezovalne lete in glej ga zlomka, se v Trstu ni dalo čekirat do Dublina in sta se s punco lahko samo do Londona in glej ga zlomka, letalo je že v Trstu vzletalo z zamudo in če v logistiko prestopanja v Stanstedu daš še to, da moraš pobrat prtljago in se ponovno čekirat do Dublina, hm ti letalo do Dublina odleti pred nosom. A seveda se da vse zrihtat in booking te iz Dublina pač prebukira v nagravžno drag hotel v Londonu, za skromno doplačilo 100 funtov po glavi te Ryanairovci tudi dajo na prvi let za Dublin naslednje jutro in življenje se ti spet zdi lepo, dopust drag, a vseeno krasen.

No dokler ne pride naslednje jutro in pri vkrcanju v letalo izveš, da ti imaš sedež, punca je pa na čakalni vrsti, če bi slučajno kdo se ponoči odločil NE leteti v Dublin in glej ga zlomka, ugotoviš, da sta na oz pred letalom še dva druga nesrečnika v isti zagati. Sporočilo, ki smo ga dobili je bilo, da zdaj sta na letalu, a letalo ne vzleti oz bo šlo z zamudo, ker se Prestolnaslednikova punca krega s posadko, dokler posadka ni popustila in pregovorila dva druga potnika, da sta šla dol z letala in naredila prostor za oba nesrečnika, ki sta svoje boljše polovice imela na letalu, sama sta pa čakala na prvo prosto mesto. 

No in ko smo že vsi mislili, da zdaj sta pa le prišla v tisti Dublin, dobim sporočilo, da naj se zaprmej javljam na telefon, ker sta v Dublinu ugotovila, da moj kufer-omara ni prišel z njima, da dejansko so jima na karto čekirali en otroški voziček in ker nihče ne ve kam je odpotoval  kufer in ker so na kufru moji podatki, naj zaprmej se oglasim na telefon, če ga slučajno kdo najde.

Potem se je baje kufer našel v Madridu, je našel pot do Dublina in samo čakala sem kaj bo, ker tokrat mislim, da plinskih bombic vanj ni spakiral, je pa vanj zagotovo dal moj kuhalnik, ker ne morem verjeti zakaj ljudje gredo na drugi konec sveta in imajo vedno v mislih, da je treba nekaj vzeti, da se bom tam skuhalo vsaj malo pašte.