KANIBALIZEM, IDOTIZEM IN DRUGA MALA VESELJA




Če se po jutru dan pozna, potem so jutra, ko so za en drek in ko niti The supremes in vrtenje na neskončno ponavljanje, tega komada spodaj, ni pomagalo, ker to je pač prvi v mesecu, ko penzionisti gredo v mesto in to pomeni, da v ne tako ranem jutru, pri 40 kmh tako drvimo skozi ovinke, da se nas nabere za en spodoben približek obvestila, da na mestnih vpadnicah promet poteka v zgoščeni koloni in kolektivno bremzamo, medtem, ko varnostni avto ne dojame sporočila kolone za njim: »Pa daj človek, oddahni si od zaviranja in si za trenutek priveži dušo nazaj po nadzvočni hitrosti in če nas spustiš mimo, boš istočasno in simultano osrečil 10 ljudi in skanaliziral v vesolje njihovo več kot 60kmh hvaležnost«. Ampak ne, principi oz danes sem se že počesal, torej ni treba, da se danes še gledam v vzvratno ogledalo in tako jutro se odvije v drekast dan, kjer je nauk dneva, da kdor jezika špara kruha strada in oz prosim kar tu sama povej svojemu sodelavcu, da svojega ne bo dobil, ker sem moral delat zate, ker (beri) si mi ti bolj težila, a kidanje dreka mi gre in se preguram skozi.

Če se po dnevu teden pozna, potem so dnevi, ko mi je čisto jasno, da so določene neizpodbitne resnice, ki jih moram sprejeti. Kot npr to, da npr v ponedeljek, ko imam dan oddiha pred službenimi obveznostmi, ker koristim zadnji dan lanskega dopusta in ko sem se namenila, da bom ta dan porabila za spreminjanje sveta na boljše in na lepše, je to dan, ko nič od planov ni šlo po planih in moram med prežvekovanjem kosila, dojeti še dejstvo, da kakorkoli in kadarkoli se bom lotila priprave krompirjevih njokov, nikoli ne bom zadela gostote, teksture, izgleda in okusa, ki bo zadostil gurmanskim standardom moje učiteljice kuhanja, ki so istočasno tudi moja mati. Toliko o tem, da eno uro packaš kosilo, na katero povabiš starše in potem jih poslušaš, ker si uporabila črno namesto bele moke. Ker vem, da kdor molči desetim odgovori, sem mirno prežvečila dol še tisto solato in si mislila draga mati, daj bejž malo v lajf in ti bo kakšna kolegica jamrala, kako vse vikende samo kuha za svoje otroke, ki ji pripeljejo vse svoje mališane na kosilo in ti mališani tudi ne jedo vsega in potem je treba še vse pomiti, ko odidejo , ti pa prideš, se usedeš, poješ in bi vsega fraj vsaj za en dan na teden... Boj se črne moke, ker naslednjič bodo na meniju gratinirane palačinke in ti boš vse pojedla, ker niti slutila ne boš kaj v resnic ješ in niti slutiš ne, da golaž v resnici gostim z riževo moko in ribe cvrem na kokosovi masti. 

Če se po tednu res kaj pozna, potem je teden samih zmag, ker če odmislim to, da sem v torek dosegla višjo stopnjo poznavanja električne napeljave te bajte in sem pri nedolžnem poskusu, da z grelnikom vode segrejem malo vode, ker sem ravno kruh pekla, povzročila električni infarkt, ki je ohromil vse naprave, priklopljene na severno stran hiše. Da ne bo pomote, so je moja stran hiše in torej samo moj problem. Celo sorazmeroma hitro sem pogruntala, da sem skurila varovalko in celo sorazmeroma hitro sem našla omarico z varovalkami, ker sorazmeroma vsak dan pridem mimo nje dvakrat iz in v hišo in ne tako sorazmeroma hitro sem našla katera  varovalka je podlegla pod preveliko napetostjo in ne tako samorazmeroma hitro sem se naučila, da poznamo več amperskih tipov varovalk in katera paše kam in potem se sem skoraj elektrificirala, ker nekako tudi sveža varovalka je od sebe oddajala neke take čudne iskre, ko sem jo tla nazaj ušrafrat in je malo pokalo in potem mi je le potegnilo, da mogoče bi bilo dobro, če grem preklenski kotel za kuhanje vroče vode iztakniti iz vtičnice in res, glej ga zlomka, to je bilo razlog za mini ognjemet v omarici in potem je spet bila luč in hladilnik, ki hladi. Ker imamo sedaj v hiši novopečenega elektro inženirja, sem mu seveda poročala in ki mi je preventivno svetoval, da naj peklenski lonec vržem v smeti in kupim novega, ker ko sem omenila, da se mi nekako zdi, da je začetni ognjemet prišel  iz samega središča lonca, kar bi lahko pomenilo tudi, da se vroča voda utegne vžgati. Ne bom trdila, da je bila fizika moj ljub predmet v šoli in mogoče sem zato preslišala tisti del, kjer voda zavre, potem se pa vžge in eksplodira. Ampak preventiva je boljša kot kurativa in peklenski lonec je šel v smeti.

Potem je nekje v torek prišel en tak lep poletni večer, ko ti človek, ki ne več nič o tebi, profilia kot genetsko zgrešen primerek človeške vrste, ki je primeren samo za takojšnjo zamrznitev. Ej tip, sporočam, da če bi se dalo, bi se takoj. Ali pa bi šla nazaj k svojim na Mars, ali pa v srednji vek, ker še vedno objokujem, kako so me lahko tako samo pustili na tem planetu, kjer se res ne znajdem najbolje.

Ker je bil res teden poln dobrih namenov in bolj, ko sem popravljala smer, slabše mi je šlo, sem se v četrtek popoldan namenila pokositi travo s svojo novo Hondo, če sem že oplela beri nepolomila in drugače poškodovala hortikularne zasaditve okoli hiše. Insem se prav veselila tega in si slikala v glavi izgled mehke angleške travice, ki  jo bo moje dobro delo pustilo za sabo in grem v garažo, se opašem, se oblečem, si pokrijem vizir, zagrabim kosilnico in planem pred garažo, kjer po vseh pravilih opravim suhi test vžiga in potem ni bilo nič. Potem še 15 min poskusov vžiga na tak in drugače način, ni predstavljal v kosilnici nobene želje, da vstane od mrtvih in po pol ure matranja, sem bila tako utrujena kot, da bi pokosila vsaj ene pol ara in po 45 min sem obupala, se razpasala, odložila prešvican vizir in preklemano Hondo vlekla nazaj v garažo. Ko so elektroinženir prišli domov, sem ga obtožila, da mi je pokvaril kosilnico, ker sem ga videla, da jo je zadnji uporabljal in potem me pogleda in reče, a pa bencin si natočila noter? Kakšen bencin? Čaki malo, a tudi tu velja princip toaletnega paprija, ker vedno samo trošiš in nikoli ne dofilaš, ko sprazniš rolico, ali kaj?

O tem kako je minila moja nedelja ne bom, ker če bom kakšen dan kdaj pozabila, bo ta prvi na spisku. Je bila pa res dober test koliko zmorem in zdaj vem, kjer je moja zgornja meja. Za gro sranja me je pravkar pičil prvi letošnji komar. Mislim, da sem v kanibalskem stanju duha in ga bom ugriznila nazaj.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

TRŠICA IN DRSALKA ODKRIVATA SHANGHAI 2.del

HUDA MAČKA

Rabarbara