PREPROSTOST DEJSTEV

a) Samosmiljenje je res zanič rešitev in bolje je biti nekomu trn v peti in če lahko citiram Mojstrico za zavarovanja, ljudi "sralcev" se ne da spremeniti in jih je bolje zaobiti.  

b) Zdaj vem, da ne skočim več na prvo žogo, da me ne spodnese več tal pod nogami par pocukranih besed in da preden bom, če seveda bom šla tja, bom najprej človeka preizkusila, ker kaj mi rabi kos mesa, če ga kot človeka, ko bi ga rabila … Če si že bom kdaj zaželela kos mesa, bom prižgala žar ali pa zakurila spomine in si spekla telečji zrezek in šla na tisto zanič kavo z avtomata z nekom, ki vem da je.  

c) Kitajska, v poletju, ki se bo zgodila zaradi tega, ker se mi določene stvari  in politike, tam kjer preživim večino svojega dneva, zdijo res butaste. Karta je, hoteli so, čaka samo še viza in rezervacija vlakov in Kitajska zato, ker imam pol kufer tega, da sem deklica za vse, da tam preživim polovico svojih dnevov in da moram biti v konstantnem stiku s kupci in je moja naloga imeti pod kontrolo azijski trg in mi jih od vseh poslušam, ko se zgodi kaj napredvidenega, v resnici pa pojma nimam kako je, če si zares tam in potem šef reče, da sem pridna, ko me prosi, da mu spakiram kufer z vsemi podatki, da bo vedel o čem se pogovarjati in potem on gre. Na trenutke je res tako kot, da smo v srednjem veku in če bi v službi imeli šporget in likalno mizo, bi me sedele tam in spotoma še pomile posodo, ja, toliko o enakopravnosti žensk v tehničnem svetu.

d) Sama sebe sem naučila se umakniti od tam, kjer se zalotim, da moje misli postajajo mehke in se zaradi njih ponoči prebujam. V umiku se zavlečem v moj milni balonček in tu štejem oblake. Če se je čudo vesoljnega stvarstva namenilo, da se bo od tam naprej kaj zgodilo, me je itak do sedaj še vedno poiskalo. Če pa ne, v svojem odmiku precej pozabim in potem mi tisti človek ne manjka.

e) So ljudje, ki so neprecenljivi in me tolaži, da so tam, čeprav gor na drugi strani Evrope.

f) Vedno bolje berem med vrsticami in vem kaj je bilo mišljeno v mehko izrečenih: »Ne jaz ne ti, nisva v položaju, da bi se lahko kaj spremenilo.« in vedno je dobro imeti neodvisnega opazovalca, ki sem ob tem reži in muza in potem dobiš v poštni nabiralnik ta dva malinovca, ki sta me res nasmejala.


g) Smeh je res pol zdravja in zato ga poskušam res dobro zalivati in prve sladke jagode v sezoni so res čisti zakon narave.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

TRŠICA IN DRSALKA ODKRIVATA SHANGHAI 2.del

Slika
Če prideš v Shanghai   poleti, je ob šestih zvečer trda tema in ni druge kot, da vzameš taksi, da se z njim zapelješ do hotela, ki sem ga bukirala tako čisto na slepo srečo preko bookinga, ker iskala sem nekaj poceni in blizu železniške postaje in pač našla sem kar sem našla in šele tik pred odhodom naštudirala, da ni blizu ta prave železniške postaje, od kjer sva potovali naprej v Peking, a kar je bilo je bilo in če itak nimaš pojma kjer si, je čisto vseeno, če si v neki levi soseski. Je pa ponoči Shanghai kot, da prideš v pravljico, ker ko med vožnjo gledaš vse tiste luči Pudonga in Bunda in tiste stolpnice, lahko rečem samo »WOW«. Mesto kot, da bi nekdo rekel arhitektom: »Glej, tle ne šparamo, samo povej koliko rabiš in pogoj je samo to, da bo naša stolpnica večja in lepša od sosedove« Dejansko najin hotel ni bil slab za 25 Eur na noč na osebo,   z vključenim zajtrkom, ker vem v kakšnih luknjah od hostlov sem že spala, brez zajtrka za 10 – ...
Preberite več

HUDA MAČKA

Slika
Najprej moram pojasniti, da bi to moral biti potopis o mojem popotovanju na vsakoletni sejem v Berlinu, a po spletu nenadnega preobrata usode nisem še tam, ker s povito roko ne morem še natipkati daljšega potnega poročila, kar pot v Berlin zagotovo je.  To bo zaenkrat samo prispevek iz časa, ko je Berlinski zid že padel in govori o hudih mačkah in še to zgolj kot zahvala temu, da so očitno sedaj ta novi antibiotiki prijeli in lahko tipkam že z 6 prsti. Kot sem že rekla, preživela sem vsakoletno udejstvovanje na »našem štantu« v Berlinu, brez npr tega, da bi se mi zadnji dan strgala zadrga na kufru in bi v poskusu, da preprečim, da bi na letališču v Benetkah vsake moje spodnje hlače se posebej pripeljale po tekočem traku, strgala še dva para čistih najlonc in bi zadnji dan sejma morala preživeti v tistih smrdljivih nošenih, ker hlače so po tlačenju v kufer itak tako zmečkane kot, da bi jih kravi iz riti povlekla. Ker smo prispeli nazaj šele v petek v zelo zgodnjih ...
Preberite več

Rabarbara

Slika
  Prosim, za potrebe moje osebne izpovedi, me kličite kar Rabarbara. Sem čisto običajna ženska. Pravijo, da izgledam malo čez štirideset, a sem že precej blizu pedesetki. Sem se sprijaznila. Kozmetika in anticelulitni preparati so mi vedno bili v oporo in tolažbo.   Imam krasnega moža, ki je uspešen podjetnik dobrega srca, ki skrbi, da imamo mi in še dvajset zaposlenih, vsak mesec za plačilo vseh položnic in vsako leto za dopust po lastni izbiri, kjer ni potrebno iz stanovanja v šotor na morje, preseliti polnega hladilnika in dobršen del pohištva. Da se greš potiti v nek nedefiniran kamp, kjer deset minut peš hodiš do najbližje skupne umivalnice in kjer zmanjka tople vode, ko si ravno fejst našamponiraš lase in deset minut stojiš pred WC školjko in razmišljaš, če te že tišči dovolj, da bi se usedel nanjo. Če imaš srečo zaradi vročine fašeš drisko in potem si deset dni stalno na poti. Šotor wc, wc šotor, …   Hiše nimamo, ker mož nikoli ni imel časa, da bi jo zgradi...
Preberite več