MUSAKA

Če bi danes morala označevati stanje duha, bi bila »Musaka«, ker točno tako se počutim. Z vsemi sestavinami in začinjena po okusu včerajšnjega dneva.

Sem kombinacija v občutenju grškega jogurta, ki mi polzi po koži; do mehkega kuhanega krompirja, ki se med lupljenjem lomi na drobne koščke, ki na momente komplicirajo izvedbo celostno podobo kombinacije krompirja in mesa v platfonu in ki simbolično ponazarja moj notranji svet, ko po dnevu, ko se mi posveti, da je vesolje res okroglo in da se vse kar daš, nekoč vrne; zelo »well done« praženega mletega mesa na mladi čebuli, kar pomeni, da si moram vzeti toliko časa kot ga bom pač rabila, da premislim in potem se bom itak odločila po občutku. Potem je tu še paradižnikova brozga, kar pomeni, da trenutno ne vem kaj bi, z dodatkom rožmarina, ki mi na prvo žogo tuli daj in paprike in soli, ki pravita bodi previdna in bešamela, kjer se vse skupaj zmeša. Jajc raje nisem mešala zraven, ker jih trenutno nimam. Kot vedno sem pozabila dodati poper in ko sem vse skupaj že imela v pečici, potem na neki fazi pečenja tuhtam, če sem solila bešamel, ker če bi bila prepričana, da sem ga, bi bilo veliko bolj dolgočasno, ker bi že prej vedela kaj bo prišlo ven. 

Ko sem imela rezultat zmiksan do neprepoznavnosti  na krožniku, sem ugotovila, da pa le sem, solila, ker velikokrat se tudi izkaže, da pa le nisem in potem se izgovarjam, da je bilo za zdravje, ker soli ni dobro, če jo je preveč, kot tudi velja za cuker. A ko ti nekdo položi neke besede v roke, ki so kot piš, ki pogladi nekaj, kar je nekoč obviselo v zraku in za kar zdaj ugotavljam, da je našlo svoj mir v času in se bršljan novih spominov razrašča čezenj, je sladkorna pena in to pomeni, da si jo brez skrbi lahko privoščim občasno.

So dnevi, ki jih obkrožujem na koledarju. Med njimi so tisti, ki jih zdaj že uradno odštevam do Februarja, ker je v četrtek Velikoroki najprej malo premišljal, potem pa blagoslovil mojo daljšo odsotnost od delovnih izzivov in so tisti, ki si jih shranjujem za v popotnico, ker zaznamujejo trenutke tega poletja, ki jim niti moča ne more priti do živega.  Res, od tega poletja mi bodo ostali nepremočljivi spomini.

Provansalsko milo z vonjem po konjaku. Masažno olje z vonjem arnike. Zmet drobnjak med prsti. Česen na okisanem stročjem fižolu in s kapljicami konopljinega olja. V dežju razmočen hibiskus. Kava z avtomata. Sveže spečen ječmenov kruh. Pokošena trava in suhi cvetovi šentjanža.