STREHA

Po tistem, ko je hišni svet pred tremi leti sprejel sklep, da je streha doživela svojih 40 let in jo je treba zamenjati in po tistem, ko so eno leto tekla pogajanja hišnega sveta, kaj se bo na streho dalo in kako se bo projekt sfinanciral in potem, ko je bila sprejeta odločitev, da se streha sofinancira tripartitno in s tem Prestolonasledniku damo možnost, da svoj kredit porabi za postavi notranji bivalni del kraljestva na podstrehi, kjer bo dobil čisto svoje mansardno stanovanje, ki bo z ločenim vhodom in zunanjim stopniščem direktno povezano z zunanjo svobodo in tako dopušča možnost, da se v trenutkih ohlajenih medsebojnih odnosov, kakšen teden ne srečujemo po notranjih hodnikih in stopnišču.

Že med pogajanji bi bilo zelo fino imeti tisti zunanjo stopnišče, ker prepričati starešine hišnega sveta v zelo konkreten poseg v arhitekturno zaključeno celoto, ki sta jo lastnoročno postavljala 20 let, ni bil lahko delo, a v bistvu je šlo, ker takrat še nihče ni točno vedel v kaj se spuščamo. 

Ker je Prestolonaslednik zelo mikronsko natančen, ko se gre za njegovo rit, je seveda najel arhitektko, da bo speljala cel postopek, ker v prvem razgovoru s to strokovnjakinjo, je bilo rečeno, da bo treba vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, ker seveda v 70 so v naših koncih v popotresni gradnji, obstajali samo trije različni načrti tipske hiše in potem je vsak delal po principu kakor kdo more in kakor kdo upa svojo bajto zbasati v te naše grive. 

Oča so tako rekli, da originalnega gradbenega dovoljenja sicer ne more več nikjer najti, a zagotovo je, ker sta ga že takrat čakala skoraj dve leti in da edino na podstrešju sta cel štuk dvignila za 5 vrst ceglov, ker je hiša v hribu in bi po originalnem načrtu, izgledala kot en goban v strmini in tudi zato sta vhod speljala s strani in prizidala vetrolov, vse ostalo je pa po načrtu … 

Ja seveda. Najprej smo eno leto čakali Prestolonaslednika in njegov projekt. Seveda je hodila arhitektka gledat podstrešje, potem so ene dvakrat so prišli zmeriti bajto, potem je vsaj enkrat prišel geolog, pa statik, edino župnika se mi zdi, da ni bilo med njimi, a če bi takrat gledali v prihodnost in videli kaj vse bo iz tega vse nastalo, bi bilo pametno njega ta prvega poklicat.

Iz glasnosti telefonskih pogovorov, ki jih je Prestolonaslednik imel z arhitektko, proti koncu lanske zime, ko je bilo že zmenjeno, da se lotimo del spomladi, smo sklepali, da se je nekaj zelo zakompliciralo in če si ga vprašal po tem kdaj bodo papirji prištimani, je eksplodiral, da je baba čisto zmešana in še druge besede, ki jih tu ne bi ponavljala.

Človek bi se vprašal, ker to, da ko je bil izvajalec že izbran, ugotoviš, da bo pa statično malo problem in je treba na streho dodati še dve 300 kilski železni konstrukcijo in sezidati 4 stebre, hm, sem vprašala, da če je ta gospa že kdaj naredila kakšno rekonstrukcijo strehe, ali je še čisto frišno s faksa. Potem mi reče, da je vzel ravno to gospo, ker je že delala en podoben projekt pri enih njegovih znancih, kjer je žena res ful tečna in natančna in je bila zelo zadovoljna in jo je zelo pohvalila, torej je sklepal, da mora arhitektka pa res obvladati, a glej za zlomka, zdaj se je vmes spremenil še zakon in je naša bajta prva, kjer mora gospa papirje speljati po novem postopku.

V postopku je prišlo do postopka, kjer je Prestolonaslednik pop … in sam začel klicat na lokalno Upravno enoto, kje je naš postopek in se je izkazalo, da še nikjer, ker gospa arhitektna kljub pozivu ni še dostavila vseh potrebnih papirjev. 

Vmes je izvajalec vozil les. Res veliko lesa in za prvi maj smo kot zmešani šlifali deske za opaž, ker smo ga potem tudi sami pobarvali, da ne bomo mudili in ker tako prišparamo veliko, če to naredimo sami. No, potem je izvajalec pripeljal še več lesa in če dodam zraven še za dve leti drv, ki so zložene okoli hiša, ja bila naša hiša idealni kandidat za enega neprištevnega soseda s piromansko motnjo, ali pa eno strelo in en odvržen čik.

Potem sem bila jaz poslana, da iz lokalnega arhiva prinesem kopijo originalnega gradbenega dovoljena, ker to je bil eden izmed dokumentov, ki so manjkali, da se prične dogajati upravni postopek in glej ga zlomka, ko smo gledali tisti papir, je bila na skici hiši vrisana na drugi strani ceste in seveda je strokovno osebje Upravne enote sprejelo sklep, da to je pa bistveno odstopanje objekta od gradbenega dovoljenja in je to črna gradnja. Izraz na obrazu obeh starešin, ki sta dve leti hodila na Občino čakat tisto gradbeno dovoljenje, je bil, da se ga ne da niti opisat.

Mati so v isti sapi razlagali, da ja, da hiša stoji na drugem mestu, samo da sta spremembo prijavila na občino in je uradna oseba iz občine tudi prišla pogledat ta novo lokacijo in je (še točno se spomni, kje je možakar stal in kam je gledal in kaj je potem pojedel in popil) in rekel, vredu je, kar zidajte. 

Seveda je Upravna enota sedaj hotela pisno dokazilo, da se je to res zgodilo in so tudi obljubili, da bodo pregledali svoj arhiv, če obstaja zapisnik o tem, da je njihov človek spremembo lokacije potrdil in seveda ga niso našli. Potem so nam dali možnost, da mi dostavimo zapis oz izjavo priče in gospa mati so se spomnili kdo je bila ta človek, ker je bil včasih še direktor skupnih služb, kjer je delala in se je čez nekaj let prezaposlil na občino, ker je očitno želel nove izzvive. 

Stekla je raziskovalna akcija, kdo tega človeka še pozna in kako bi prišli z njim v stik, mu razložili situacijo in ga prosili, da da izjavo, a glej za zlomka, dobila sem svakinjo, ki mi je povedala, da je gospod leto nazaj žal preminil.

Rezultat je bil, ni priče, ni zapisa, je kazen za črno gradnjo in postopek legalizacije objekta, kjer so nam razložili, da smo lahko srečni, da objekt ima gradbeno dovoljenje, ker če ga ne bi bilo, bi se ga sploh ne dalo legalizirati. Sklep upravnega postopka je bila kazen 2.100 Eur, a ker smo se dejansko samoprijavili in se ni bilo treba nobenemu inšpektorju nič matrat, smo dobili popust za 300 Eur in je položnica znašala samo 1.800 Eur. 

Klinc, si misliš, dajmo to dol požreti, samo, da bo potem rešeno.

No, potem je čez kakšen teden prišla položnica iz domače Občine, ki je hotela 1.200 Eur za komunalni priključek. Izraz na obrazu obeh starešin je bil spet tak, da se ga ne da opisat in oča niso mogli dojeti, da hočejo imeti plačilo za komunalni priključek, ki ga je sam lastnoročno skopal, a tu je v akcijo potem šla Prestolonaslednikova punca, ki se je lotila pravnega kontriranja res brihtnemu direktorju občinske uprave in to tako brihtnemu, da mu že kar malo škodi in na koncu župana v prepuščanju svojega delovnega mesta novemu županu, mesta pregovorila, da kot svoj zadnji dokument, podpisal našo pomilostitev.  Baje direktor občinske uprave tega še ni prebolel. 

Veliki finale je bil, da se je na koncu zakompliciralo izvajalcu in iz avgusta so bila dela premaknjena na september. Iz septembra so šla na oktober in za noč čarovnico smo projekt premaknili na novo koledarsko leto, ker nihče si ni želel biti brez strehe nad glavo do Božiča.

Potem se je pisal 2. April 2019, ko kamion pred hišo razložil še več lesa, mešalec za beton in še ne kup priključkov in gradbeni oder. Še isti teden je po pošti prišlo tudi novo gradbeno dovoljenje …