POST_PO_PLANIŠKO



... Ali, ker človek resnično ne more ostati ravnodušen medtem, ko mu povreva juha in se mu razkuhava krompir, ki bi moral biti stenstan in ko za pohanje zrezkov ni bilo časa. To mislim, da bi povedal Stare, če bi prenos trajal še kakšnih petnajst minut več. Ker ni, sem jaz dodala svoj piskerček: 
Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci in vsi ostali ljubitelji Planice! Ostanite pripravljeni in naj vas današnji ponos, da ste Slovenci in občutek vsemogočnosti, ko iz 35.000 grl v dolini pod Poncami zadoni Zdravljica, ne zapusti, ker tekme še ni konec! Od tu naprej teče ura, ki meri koliko časa bo trajalo od danes pa do takrat, ko boste spet vzeli v roke krampe in lopate in kopali jamo, da bo še en drug noter padu in ko boste čepeli za plotom ali pa za skakalno mizo in čakali, da še sosedu krava crkne. Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci in vsi ostali ljubitelji Planice! Dajmo za Petra Prevca zmagat sami nad sabo in v spomin na Tino Maze, dajmo postaviti nov slovenski rekord, ki se bo meril v letih brez prinašanja okoli, spodkopavanja, fovšije, kupčkanja in privoščljivosti in da nam v omejenem roku trajanja nacionalnega ponosa, ne bo spet spodrsnilo že pri parih stotinkah.



P.S: Tetke, ki so danes opoldan prižigale svečke na Krajnskem britofu, so na grobu dr. Franceta Prešerna opazile nenavadno poravnanost zemlje pri nogah, kar bi lahko bilo to, da je dr. France poskušal narediti telemark.



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

TRŠICA IN DRSALKA ODKRIVATA SHANGHAI 2.del

Slika
Če prideš v Shanghai   poleti, je ob šestih zvečer trda tema in ni druge kot, da vzameš taksi, da se z njim zapelješ do hotela, ki sem ga bukirala tako čisto na slepo srečo preko bookinga, ker iskala sem nekaj poceni in blizu železniške postaje in pač našla sem kar sem našla in šele tik pred odhodom naštudirala, da ni blizu ta prave železniške postaje, od kjer sva potovali naprej v Peking, a kar je bilo je bilo in če itak nimaš pojma kjer si, je čisto vseeno, če si v neki levi soseski. Je pa ponoči Shanghai kot, da prideš v pravljico, ker ko med vožnjo gledaš vse tiste luči Pudonga in Bunda in tiste stolpnice, lahko rečem samo »WOW«. Mesto kot, da bi nekdo rekel arhitektom: »Glej, tle ne šparamo, samo povej koliko rabiš in pogoj je samo to, da bo naša stolpnica večja in lepša od sosedove« Dejansko najin hotel ni bil slab za 25 Eur na noč na osebo,   z vključenim zajtrkom, ker vem v kakšnih luknjah od hostlov sem že spala, brez zajtrka za 10 – ...
Preberite več

HUDA MAČKA

Slika
Najprej moram pojasniti, da bi to moral biti potopis o mojem popotovanju na vsakoletni sejem v Berlinu, a po spletu nenadnega preobrata usode nisem še tam, ker s povito roko ne morem še natipkati daljšega potnega poročila, kar pot v Berlin zagotovo je.  To bo zaenkrat samo prispevek iz časa, ko je Berlinski zid že padel in govori o hudih mačkah in še to zgolj kot zahvala temu, da so očitno sedaj ta novi antibiotiki prijeli in lahko tipkam že z 6 prsti. Kot sem že rekla, preživela sem vsakoletno udejstvovanje na »našem štantu« v Berlinu, brez npr tega, da bi se mi zadnji dan strgala zadrga na kufru in bi v poskusu, da preprečim, da bi na letališču v Benetkah vsake moje spodnje hlače se posebej pripeljale po tekočem traku, strgala še dva para čistih najlonc in bi zadnji dan sejma morala preživeti v tistih smrdljivih nošenih, ker hlače so po tlačenju v kufer itak tako zmečkane kot, da bi jih kravi iz riti povlekla. Ker smo prispeli nazaj šele v petek v zelo zgodnjih ...
Preberite več

Rabarbara

Slika
  Prosim, za potrebe moje osebne izpovedi, me kličite kar Rabarbara. Sem čisto običajna ženska. Pravijo, da izgledam malo čez štirideset, a sem že precej blizu pedesetki. Sem se sprijaznila. Kozmetika in anticelulitni preparati so mi vedno bili v oporo in tolažbo.   Imam krasnega moža, ki je uspešen podjetnik dobrega srca, ki skrbi, da imamo mi in še dvajset zaposlenih, vsak mesec za plačilo vseh položnic in vsako leto za dopust po lastni izbiri, kjer ni potrebno iz stanovanja v šotor na morje, preseliti polnega hladilnika in dobršen del pohištva. Da se greš potiti v nek nedefiniran kamp, kjer deset minut peš hodiš do najbližje skupne umivalnice in kjer zmanjka tople vode, ko si ravno fejst našamponiraš lase in deset minut stojiš pred WC školjko in razmišljaš, če te že tišči dovolj, da bi se usedel nanjo. Če imaš srečo zaradi vročine fašeš drisko in potem si deset dni stalno na poti. Šotor wc, wc šotor, …   Hiše nimamo, ker mož nikoli ni imel časa, da bi jo zgradi...
Preberite več