POLENO NA POLENO - OCVIRKOVCA

Hm. Zdi sem mi, da mi je dvakratno čiščenje aure nekoliko prekanaliziralo energije in so našle ta pravo strugo po kateri tečejo, kar seveda ne pomeni, da vmes ne pridejo dnevi, ki me dobesedno popijejo in ob večerih postanem rastlinica, ki ima svojo toplo gredo na kavču in se bom 15 min bom pogledala televizijo zaspim tako trdno, da me zbudi šele zjutraj, budilka seveda. S tem je padla moja teorija obrambe, kjer spodnji štuk trdi, da se bojim teme in zato spim ob odprti luči in da mi zato pripada povečani sorazmerni delež elektrike. 

Ampak letos je dobro leto, ker namesto poračuna, za katerega lani nisem bila kriva jaz, ampak gradbeniški posegi znotraj bajte, a je bila položnica za poračun res tako visoka, da smo jo tri dni samo gledali, potem smo se sporazumeli o delitvi deležev in od tam naprej so gospa mati prevzeli monitoring števca in je vsak teden poročala o naši kolovoltni porabi, ker vmes je seveda poskušala razumeti tudi način obračuna in razdelitev tarif s položnice, a ji tudi tega, ki položnice sestavlja ni mogla prav veliko pomagati … Zdaj je končno dokazano, da moja občasna topla greda na kavču ni vsega kriva in je bilo krivo to, da električarji prišli števec popisati v napačnem trenutku, ko so delavci ravno spravili vse štemarje iz bajte in sploh, če pomislim, da je moja topla greda predvsem posledica tega, ker se mi res ni dalo še izvleči iz omare ta tople pernice, ker dobiti jo v svežo kapno je res matranje. Da bi jo dvignila in stresla v kapno, sem vsaj 80 cm premajhna. Če se je lotim horizontalno in jo poskušam nategniti v kapno, običajno izgubim kje se je pernica začela in kje je njen konec. Vmes tudi razmišljam, da saj za pr mej ni še tako hladno tudi, če hišni svet ni še začel kuriti centralne na polno, ker šele danes sledi projekt 90m2 drv iz posledic žleda transformirajte se skozi sekularko do kurilnice … 

Žal nočejo tega narediti same in do kurilnice jih je treba še 2x preložiti + dodatno še 1x v peč, ki se tudi presneto noče zakuriti sama in se potem tudi držati na toploti. Ampak vse je za nekaj dobro, če gledam na današnji popoldan iz vidika rekreacije in druženja (kreganje je z razlogom napisano v oklepaju). 

Sploh zdaj, ko so moje stegenske mišice kot, da bi bile nove in so tudi stopnice navzdol spet poezija, ampak je bilo pa vredno. Košarkaš je včeraj spet gledal rezultate z Maratona in komentiral, da sem svojo internopodjetno zasledovalko nesla za celo minuto in jaz se začnem smejat, da ja, ker tudi to vem, kje sem jo prehitela. To je bilo tam, kjer smo že bili v Rožni in smo tekli po ulici, ki pelje mimo študentskih domov in potem meni pade v spomin ena 10ka izpred petjih let, ko smo šli samo še dol pod podvoz železnice, tekli mimo vladne palače in mimo Maxija direkt na Kongresni in to je bilo to in moj 21km duh, ki je tam že čakal konec se je močno razveselil, ko je videl, da smo že v Rožni in ko sem dohitela še enega kvazi sodelavca, ki sem ga spoznala samo po dresu naše firme in je pojamral, da zdaj se do konca pa še vleče, mi ni bilo ravno jasno zakaj naj bi se vleklo … in sem potegnila dalje in tam prehitela še tisto, ki je potem ostala za mano in potem zagledam, da nas obračajo za na Tržaško in sledil je o-fak-moment. Potolažila sem se na Aškerčevi, ko je se naša pot razcepila in so 42km šli svojo še dolgo pot naprej, mene je pa že tolažilo, da zdaj pa res nisem več daleč stran od Tržaške.

Ker sem ugotovila, da med zelo dobre kondicijske priprave gre vsekakor vožnja težjih stvari s karjolo v klanec, zna biti, da bom danes popoldan to trenirala kar precej, če seveda vodja žagalnih del po tistem, ko se bomo že 3x spričkali, ne bo ugotovil, da bomo nažagana drva vozili strojno, na kar po tihem upam in bom potem rekreirala samo mišice rok, ker ponavadi se mi lepo zložena tasa drv v prvo tudi lepo zloženo posuje in je jovo na novo.

Ja, so stvari, kjer sem trda kot poleno in me ne izučijo. Zakaj ne morem kakšnega človeka enostavno prijeti in ga vreči stran? Žal mislim, da v tem primeru ne bo pomagalo recikliranje, ker je narejen iz plastike in to tiste, ki je niti skuriti ne moreš. A bo že. Vse se baje zgodi z namenom in če npr sem prelena, da bi oprala avto, plačam pa si čiščenje aure, naj bo to moje »veselje« (sem mislila napisati nekaj drugega, a sem v 100 dnevih, ko sem na duhovni dieti in izogibam jamranju in presneto, da res pomaga. Še 18 dni imam do cilja)

Zdaj grem zastaviti za ocvirkarco, ki smo jo v duhu zdravega življenja transformirali v šunkarco. Še vedno me v mislih odnaša zdaj daleč na sever in zdaj sem celo našla tisto, ki sem jo zadnjič zaman iskala.