INTRO

To je intro v nekaj, za kar še ne vem točno kaj bo, bo pa ob tednu osorej vse za mano.

Najprej me čaka osamljena avtomobilistična odisejada tja daleč na Češko, kjer mi bo med potjo delala družbo samo Garminova Francka in občasna obvestila za delo na cesti. Po tistem, ko sem ugotovila koliko stane Češka vinjeta, me je prijelo, da bi si tam gor kupila še eno celoletno za domov.  Upam samo, da ne bom dobila tistega avta, kjer rabim en cel letni čas, da ga parkiram in je potrebno globoko razumevanje vesolja, da začutim kako se odpre bencinski tank in prav ponosna sem, da sem se celo prejšnji teden že spomnila, da Čehi še vedno prisegajo na Krone.

Saj bi potem naprej malo jamrala, ker takoj po Češki odisejadi sledi polmaratonska nedelja, kjer trenutna vremenska napoved kaže samo 100 sonc in res se še ne morem čisto odločiti, kaj točno me boli tokrat, a potem sem šla ščekirat, da je na 21km prijavljena tudi slovita gospa Helena Žigon, ki je rojena 1928 in najstarejši gospod, ki teče na 42 km je pa Ivan Tacer, rojen 1937 in od tu naprej bom raje kar tiho. Mislim, da sem si malo nategnila ego mišice in me zdaj malo boli samo pogum in srce je tik pred tem, da mi pade v hlače, dvakrat.

Je pa tako, da najboljše mi je vedno potem, ko dam skozi nekaj česar me je prej res presneto strah. Torej ni druge kot, da grem skozi intro čisto do konca. Tam se potem šele začne. Ampak si še nisem prišla na čisto točno kaj. Sem si pa na drugi strani prišla čisto na čisto, če se bo nekaj drugega končalo in tisto si upam in vem, da bo nekomu nepozabno in ga bo vrglo iz stola. In čisto prav mu bo.