Učenje za življenje


Kako se naučiti

bližine na razdaljo?

Kako se naučiti,

dotakniti nekoga,

samo z besedo?

 

In tega,

da bistvo sončnega zahoda je sonce,

njegova toplota na obrazu,

mir, ki se razlije v tebi

in ne okno, vrh ali obala,

s katere ga gledaš.

 

In seveda barve s katerimi ugaša.

V zgodnjih spomladanskih večerih,

je kot, da zacvetijo marelice

na nebeški modrini.

 

In da pot,

ki pelje mimo tvoje hiše,

je tista ista,

kot je na vseh tistih drugih straneh,

zemeljske oble,

kjer si nekoč že po njej hodil.

 

Ker se nikjer ne konča,

tudi nikoli ne mine

in je nisi zgrešil,

zato ni treba,

da si želiš prehitevati čas,

ko ne moreš narediti drugega,

kot da stojiš na mestu,

želeč si v daljave,

medtem pa čakaš, da sonce zaide.

 

Ko sonce ugasne,

je že res,

da ne vidiš več poti pred sabo,

a se prižgejo zvezde

in če si jih pustiš,

čez noč žareti nad glavo,

postanejo misli,

iz katerih poženejo ideje.

na svetlobi dneva.

 

Včasih sicer počasi,

včasih pa res hitro

in brez, da bi jih bilo treba,

vmes kaj zaliti.

 

Kar potem iz njih nastane,

je pa potem res čisto v tvojih rokah.

Zato imaš žago, kramp, lopato

ali pa svinčnik.

 

 

 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

TRŠICA IN DRSALKA ODKRIVATA SHANGHAI 2.del

HUDA MAČKA

Rabarbara