POPRAVEK OKUSA



Včasih se neke velike moralne dileme rešijo same od sebe. Včasih se stvari, še preden se ne zgodijo, še usuknejo za 360°stopinj in tisto kar na koncu rata, je res nekaj kar ne bi pričakovala nikoli in to jaz, ki se vedno pripravim na tri možne scenarije, ker enostavno ne morem iz svoje kože, da si stvari ne bi ogledovala z vseh zornih kotov in ko mi jih zmanjka, poskušam zlesti še pod in ugotoviti, če se tudi tam kaj skriva. Rada imam presenečenja, ki so lepa. To žal ni bilo. Mogoče je bil problem, ker sem preveč pričakovala, ker lahko bi že vedela, da očitno res drži, da volk kože ne menja, je pa res, da se včasih zamaskira v pando, a slej ali prej ga panda brcne na mehko in boleče mesto. Saj preživim vse, le res nepričakovana tišina me počasi in po centimetrih topi in razkraja pričakovanja, da smrdijo kot pokvarjene ribe na soncu. Vzamem pošteno in po pravici pa čeprav utegne zadeti naravnost sredi čela kadarkoli. Ker sem očitno tako narejena. Rada imam račune čiste in ljudi na katere se lahko zanesem. Mehkužcev ne prebavljam. Jamrače zmeraj težje prenašam. Povzpetnike take in drugače mi pa želodec pričenja čisto zavračati. Zmeraj bolj ugotavljam, da res konkreten človek je tisti, ki vozi vsaj 10 let starega Fendta, ali pa Masey Fergusona, ki tudi pri tej starosti še vedno košta za en spodoben BMW in na take se človek res lahko zanese, ker med tem, ko nosijo po rokah najrazličnejše orodje, vedo z njim kaj delati in znajo držati tudi svojo besedo. Ker vedo, da to na tem svetu še nekaj pomeni … 

Okus po mehkužcih si popravljam z mislijo, da bom jutri vse znova začela. Dobro je tudi to, če manj mislim, žal odmisliti čisto ne morem, bi pa rada.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PONED(R)E(LJ)KASTO

Slika
Ja, nekje je pač treba začeti. Tudi teden. Čeprav na tistem ovinku, kjer nikoli ne srečam nikogar, do danes zjutraj, srečanje res ni bilo ugodno. Z čarobno besedo, ki mi je dala navdih, da zapeljem v kanal, se je izšlo dobro za pleh in za plastiko na obeh avtih, a sem se v trenutku zbudila in mogoče razmišljala o tem, da mogoče to jutro (še) ne bo moj dan.  Ne bom rekla, da imam rada dneve, ki se pričnejo z meglico v glavi, s počenjanjem stvari navsezgodaj, ki bi jih morala sinoči, a sem se že vsaj petič zataknila v gledanje Angleškega pacienta, ki je nekako ravno take vrste film, ki ga lahko gledam znova in znova, ker so nekateri prizori res, da jih lahko že zdeklamiram in všeč so mi, ker so snemani še v tistih časih, ko je več nakazano kot prikazano in ostane na obeh koncih dovolj prostora, da se klobčič z domišljijo lahko prosto zvali po tleh in razvija kemija. Mogoče je v tolažbo današnjemu jutro to, da če te hormonska fronta pripravi do tega, da se moraš tekom do...
Preberite več

Rabarbara

Slika
  Prosim, za potrebe moje osebne izpovedi, me kličite kar Rabarbara. Sem čisto običajna ženska. Pravijo, da izgledam malo čez štirideset, a sem že precej blizu pedesetki. Sem se sprijaznila. Kozmetika in anticelulitni preparati so mi vedno bili v oporo in tolažbo.   Imam krasnega moža, ki je uspešen podjetnik dobrega srca, ki skrbi, da imamo mi in še dvajset zaposlenih, vsak mesec za plačilo vseh položnic in vsako leto za dopust po lastni izbiri, kjer ni potrebno iz stanovanja v šotor na morje, preseliti polnega hladilnika in dobršen del pohištva. Da se greš potiti v nek nedefiniran kamp, kjer deset minut peš hodiš do najbližje skupne umivalnice in kjer zmanjka tople vode, ko si ravno fejst našamponiraš lase in deset minut stojiš pred WC školjko in razmišljaš, če te že tišči dovolj, da bi se usedel nanjo. Če imaš srečo zaradi vročine fašeš drisko in potem si deset dni stalno na poti. Šotor wc, wc šotor, …   Hiše nimamo, ker mož nikoli ni imel časa, da bi jo zgradi...
Preberite več

PRESNI INTROBOŽIČ

Slika
Hm, ali lahko rečeš, da ti Fitnes sodelavec polepša jutro, ko komentira tvoj dnevni izbor oblačil z: »Ti, danes pa izgledaš nekam božično.«  In to na dan, ko si res z nekim višje duhovnim namenom nadeneš vesele tople rdečkaste tone in nase navežeš najbolj velike, ne prav poceni in lesketajoče še uhane, ki mimogrede so ročno narejeni in vsak uhan vsebuje po dva velika in težka in svetleča se kamna, ki naj bi ta dobro energijo vlekla nase iz zemlje in celotna kombinacija je terjala, da sem šla v klet izkopat točno določene polškornje, ker že tudi temperature in letni čas to zjutraj velevajo … in vse zato, da me ob toplih barvah predvsem ne bi zeblo okoli pasa in da ponovno spravim k sebi tisto svojo neomajno vero, da so ljudje v svojem bistvu dobri, da je to kar ti govorijo iskreno in da bo na koncu še vse dobro. Ja no, saj zdaj, ko sem to še enkrat prebrala, v bistvu je moj cenjeni sodelavec imel čisto prav in sem kot en božični piškot in mogoče bi bilo dobro, da bi se pred...
Preberite več