FALAFLI IN LOTO


Včasih je vse kar potrebuješ, da se ti zelo izboljša splošno počutje, ena popoldanska vožnja v Ljubljano, v pričakovanju falaflov, humusa in tiste mešanice boba in stenstanih melancanov in da se zvečer izgubiš v dogajanju neke predstave. Addamsovi, zdaj vem zakaj so razprodani. Pa malo klepeta o tem, če Sreda, ki je glavna igralka, tehta 45 kg skupaj s posteljo in tisti večer druženja z ljudmi, ki te poznajo in vedo, da rad ješ domačo salamo. 

Tudi tisto, ko na Vrhniškem klancu ostaneš ujet v sendvič med dva Poljska kamiona, od katerih prvega ne moreš prehiteti, ker se iz obale vije kolona, ta drugi ti pa tiši v rit in ti blenda. Vse podrobnosti z dogodki iz običajnega vsakdanjika so zgolj naključne.

Prosti peter je bil najboljši after party. Tudi za poslovitev od novo najdenih ljudi, na katere se v mesecu dni druženja okoli strehe, kar malo navežeš. Štrudelj lahko naredi tudi kak čudež.

Potem v soboto preživiš prvi dan vročinskega vala v polni gasilski opremi, pod žgočim Ajdovskih soncem in ob 11.30 dopoldan odtečeš svojih 50m v gasilski štafeti, brez da te pri tem zadene infarkt, za kosilo ješ pašto, ki jo tem tednu, ješ samo 5x za kosilo in ostajam uganka sama sebi, zakaj za boga ne znam ločiti med levo in desno. Pred razvrščanjem in v teoriji vem, da moram četo najprej obrniti na desno, da gledajo v pravo smer in pri korakanju v levo, da spet gledajo v pravo smer, a ko je akcija, naredim ravno obratno in potem jih sukam v desno, v desno, … v desno, kot baletke, v svojih najboljših letih in oblečene v gasilsko uniformo, ocenjevalno komisijo pa trga od smeha.

Če ne za pokal, smo pa vsaj maskota tekmovanja, ker nam je uspelo nasmejat še tistega sodnika, ki ima kol v riti in vse za eno in ena za vse se družno držimo olimpijskega duha, kjer je pomembno sodelovati in ne zmagati. Čista zmaga je ta črn radler z limono, ko si čisto dehidriran.

Zmaga je prihranjena za jutri. Moj cilj je sončni vzhod in da ko bom v službi, vsaj do 11h ne izgubim potrpljenja in pop… v naslednji epizodi, kjer se sama sebi zdim kot priganjalec sužnjev v nadaljevanki kako bi, da ne bi bilo treba. Pa je logika čisto simpl. Če na naredimo, ne prodamo in če ne prodamo ne zaslužimo in če ne zaslužimo, nimamo denarja za plače. Žal za nekatere je to težka kombinacija astronomije in jedrske fizike, ki se jo ne da razumet in imam občutek, da raje igrajo loto.
En sončen dan v mirni spokojnosti, je vreden več kot zadetek na lotu.

 p.s. fotograf je bil zadet od močnega sonca

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

TRŠICA IN DRSALKA ODKRIVATA SHANGHAI 2.del

Slika
Če prideš v Shanghai   poleti, je ob šestih zvečer trda tema in ni druge kot, da vzameš taksi, da se z njim zapelješ do hotela, ki sem ga bukirala tako čisto na slepo srečo preko bookinga, ker iskala sem nekaj poceni in blizu železniške postaje in pač našla sem kar sem našla in šele tik pred odhodom naštudirala, da ni blizu ta prave železniške postaje, od kjer sva potovali naprej v Peking, a kar je bilo je bilo in če itak nimaš pojma kjer si, je čisto vseeno, če si v neki levi soseski. Je pa ponoči Shanghai kot, da prideš v pravljico, ker ko med vožnjo gledaš vse tiste luči Pudonga in Bunda in tiste stolpnice, lahko rečem samo »WOW«. Mesto kot, da bi nekdo rekel arhitektom: »Glej, tle ne šparamo, samo povej koliko rabiš in pogoj je samo to, da bo naša stolpnica večja in lepša od sosedove« Dejansko najin hotel ni bil slab za 25 Eur na noč na osebo,   z vključenim zajtrkom, ker vem v kakšnih luknjah od hostlov sem že spala, brez zajtrka za 10 – ...
Preberite več

HUDA MAČKA

Slika
Najprej moram pojasniti, da bi to moral biti potopis o mojem popotovanju na vsakoletni sejem v Berlinu, a po spletu nenadnega preobrata usode nisem še tam, ker s povito roko ne morem še natipkati daljšega potnega poročila, kar pot v Berlin zagotovo je.  To bo zaenkrat samo prispevek iz časa, ko je Berlinski zid že padel in govori o hudih mačkah in še to zgolj kot zahvala temu, da so očitno sedaj ta novi antibiotiki prijeli in lahko tipkam že z 6 prsti. Kot sem že rekla, preživela sem vsakoletno udejstvovanje na »našem štantu« v Berlinu, brez npr tega, da bi se mi zadnji dan strgala zadrga na kufru in bi v poskusu, da preprečim, da bi na letališču v Benetkah vsake moje spodnje hlače se posebej pripeljale po tekočem traku, strgala še dva para čistih najlonc in bi zadnji dan sejma morala preživeti v tistih smrdljivih nošenih, ker hlače so po tlačenju v kufer itak tako zmečkane kot, da bi jih kravi iz riti povlekla. Ker smo prispeli nazaj šele v petek v zelo zgodnjih ...
Preberite več

Rabarbara

Slika
  Prosim, za potrebe moje osebne izpovedi, me kličite kar Rabarbara. Sem čisto običajna ženska. Pravijo, da izgledam malo čez štirideset, a sem že precej blizu pedesetki. Sem se sprijaznila. Kozmetika in anticelulitni preparati so mi vedno bili v oporo in tolažbo.   Imam krasnega moža, ki je uspešen podjetnik dobrega srca, ki skrbi, da imamo mi in še dvajset zaposlenih, vsak mesec za plačilo vseh položnic in vsako leto za dopust po lastni izbiri, kjer ni potrebno iz stanovanja v šotor na morje, preseliti polnega hladilnika in dobršen del pohištva. Da se greš potiti v nek nedefiniran kamp, kjer deset minut peš hodiš do najbližje skupne umivalnice in kjer zmanjka tople vode, ko si ravno fejst našamponiraš lase in deset minut stojiš pred WC školjko in razmišljaš, če te že tišči dovolj, da bi se usedel nanjo. Če imaš srečo zaradi vročine fašeš drisko in potem si deset dni stalno na poti. Šotor wc, wc šotor, …   Hiše nimamo, ker mož nikoli ni imel časa, da bi jo zgradi...
Preberite več