Ja, nekje je pač treba začeti. Tudi teden. Čeprav na tistem ovinku, kjer nikoli ne srečam nikogar, do danes zjutraj, srečanje res ni bilo ugodno. Z čarobno besedo, ki mi je dala navdih, da zapeljem v kanal, se je izšlo dobro za pleh in za plastiko na obeh avtih, a sem se v trenutku zbudila in mogoče razmišljala o tem, da mogoče to jutro (še) ne bo moj dan. Ne bom rekla, da imam rada dneve, ki se pričnejo z meglico v glavi, s počenjanjem stvari navsezgodaj, ki bi jih morala sinoči, a sem se že vsaj petič zataknila v gledanje Angleškega pacienta, ki je nekako ravno take vrste film, ki ga lahko gledam znova in znova, ker so nekateri prizori res, da jih lahko že zdeklamiram in všeč so mi, ker so snemani še v tistih časih, ko je več nakazano kot prikazano in ostane na obeh koncih dovolj prostora, da se klobčič z domišljijo lahko prosto zvali po tleh in razvija kemija. Mogoče je v tolažbo današnjemu jutro to, da če te hormonska fronta pripravi do tega, da se moraš tekom do...
Prosim, za potrebe moje osebne izpovedi, me kličite kar Rabarbara. Sem čisto običajna ženska. Pravijo, da izgledam malo čez štirideset, a sem že precej blizu pedesetki. Sem se sprijaznila. Kozmetika in anticelulitni preparati so mi vedno bili v oporo in tolažbo. Imam krasnega moža, ki je uspešen podjetnik dobrega srca, ki skrbi, da imamo mi in še dvajset zaposlenih, vsak mesec za plačilo vseh položnic in vsako leto za dopust po lastni izbiri, kjer ni potrebno iz stanovanja v šotor na morje, preseliti polnega hladilnika in dobršen del pohištva. Da se greš potiti v nek nedefiniran kamp, kjer deset minut peš hodiš do najbližje skupne umivalnice in kjer zmanjka tople vode, ko si ravno fejst našamponiraš lase in deset minut stojiš pred WC školjko in razmišljaš, če te že tišči dovolj, da bi se usedel nanjo. Če imaš srečo zaradi vročine fašeš drisko in potem si deset dni stalno na poti. Šotor wc, wc šotor, … Hiše nimamo, ker mož nikoli ni imel časa, da bi jo zgradi...
Hm, ali lahko rečeš, da ti Fitnes sodelavec polepša jutro, ko komentira tvoj dnevni izbor oblačil z: »Ti, danes pa izgledaš nekam božično.« In to na dan, ko si res z nekim višje duhovnim namenom nadeneš vesele tople rdečkaste tone in nase navežeš najbolj velike, ne prav poceni in lesketajoče še uhane, ki mimogrede so ročno narejeni in vsak uhan vsebuje po dva velika in težka in svetleča se kamna, ki naj bi ta dobro energijo vlekla nase iz zemlje in celotna kombinacija je terjala, da sem šla v klet izkopat točno določene polškornje, ker že tudi temperature in letni čas to zjutraj velevajo … in vse zato, da me ob toplih barvah predvsem ne bi zeblo okoli pasa in da ponovno spravim k sebi tisto svojo neomajno vero, da so ljudje v svojem bistvu dobri, da je to kar ti govorijo iskreno in da bo na koncu še vse dobro. Ja no, saj zdaj, ko sem to še enkrat prebrala, v bistvu je moj cenjeni sodelavec imel čisto prav in sem kot en božični piškot in mogoče bi bilo dobro, da bi se pred...
Komentarji
Objavite komentar