Drsalka, lovec na zvezde

In ker mi spet kronično primanjkuje navdiha za likanje ter čiščenje wcja in kopalnice in vse ostalega, zato torej raje sedim tu, se pretvarjam, da tipkam in čakam na čudež iz tv reklame, medtem ko cilit bang stoji na umivalniku in naj torej, da sam od seve tisto belino od sebe.  Če smo pri reklamah, nekako so edini program, ki ga še vidim včasih, zvečer na tvju, če se že lotim, da bi pa kaj pogledala in zato sem tudi ugotovila, da je čisto brez veze, da kupujem nov tv, čeprav so v sedanjem, ki ima mimogrede že lepo častitljivo starost, crknili neki tranzistorji in se slika preklaplja iz zelene na bolj ali manj zeleno. Ma, za zaspati zraven, je tudi zelena slika čisto dobra, če pa tv uporabljam namesto radija, mu pa sploh nič ne fali, ker črna barva ekrana pobije ta zeleno. Še enkrat sem vstala eno uro prej na Veliko noč in bila pri tem čisto sveža in budna. Očitno moj bioritem živi z letnimi časi in ko je tema, mi jutro ni ta pravo jutro in se moj sistem dlje časa po...

Medtem, ko se bo to objavljalo bom jaz uprizarjala reprizo izkrcanja v tistem delu Normandije, ki je bilo v planu A predvideno za dan D, a so se potem premislili in ga prestavili malo višje, kjer je vreme bolj otožno in obala bolj položna.  Misija dajmo narediti, da bo mogoče oz še ena iz niza saj ni res pa je in ko gre kaj narobe, bo šlo vse po spisku in bognegaj, da jutri zaspim 3:30 uro, ker sem jaz avtobus, ki ob 5:15 pobira na prvi postaji in potem ob 9:25 iz Benetk poletimo proti Parizu. Četa, ki se bo borila za našo stvar oz opravičevala za nekaj, kar bi moralo iti serijsko pa ne gre, je skromna. Ko se preštejemo, smo točno trije in zadaj za nami ostaja pojedina vseh brihntih in pametnih in ki ti dvignejo pritisk v nedeljo na tešče, ker ne moreš kaj, da ne talefonu ne bi poškili na službeni mail, a ko potem ugotoviš, da imajo elektronska sporočila tako lepo tipko na kateri priše izbriši, pošlješ vse skupaj v tri krasne jasne in si misliš svoje in greš malo na zrak,...

... Ali, ker človek resnično ne more ostati ravnodušen medtem, ko mu povreva juha in se mu razkuhava krompir, ki bi moral biti stenstan in ko za pohanje zrezkov ni bilo časa. To mislim, da bi povedal Stare, če bi prenos trajal še kakšnih petnajst minut več. Ker ni, sem jaz dodala svoj piskerček:   Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci in vsi ostali ljubitelji Planice! Ostanite pripravljeni in naj vas današnji ponos, da ste Slovenci in občutek vsemogočnosti, ko iz 35.000 grl v dolini pod Poncami zadoni Zdravljica, ne zapusti, ker tekme še ni konec! Od tu naprej teče ura, ki meri koliko časa bo trajalo od danes pa do takrat, ko boste spet vzeli v roke krampe in lopate in kopali jamo, da bo še en drug noter padu in ko boste čepeli za plotom ali pa za skakalno mizo in čakali, da še sosedu krava crkne. Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci in vsi ostali ljubitelji Planice! Dajmo za Petra Prevca zmagat sami nad sabo in v spomin na Tino Maze, dajmo postaviti nov slovenski reko...

Ta teden sem razmišljala kako bi temu črkovno besednemu vrtičku dala en višji namen, ki bi nekako utemeljeval njegov obstoj na medmrežju in delal svet boljši. Žal se mi žarnica ni prižgala, nisem prišla do zaključka in vrtiček do preklica ostaja tak kot je, malo zmeden in malo tako vsega po malo, kar mi prileti iz in v misli. Bi pa rada ja, nekoč imela enega takega, urejenega, dizajnersko spedenanega, z vsemi tisti fenci dodatki, ki se jih da dodati sem gor in bi imel prispevke, ki bi bili tematsko goloboki. Ja, no. Nekoč sem si tudi želela, da bi za domačo žival imela gos, pa so mi rekli, da ni potrebe, ker jo lahko najdem v sebi in sem tako končala s pesjanarji, za katera še vedno trdim, da se nista vrgla po lastnici, ker jaz grizem ne (vsaj ne zavedno) in ne preganjam divjadi (kar je pri mojih letih in življenjskem statusu več kot očitno). V glavnem, danes bom zbluzila še en zabluzen zapis, a danes res ni moj dan in hočem, da se to tudi bere.  Med tem, ko to pi...

Procházky po Praze oz pohajanje po Pragi. Vse se začne tako, ko kmalu po novem letu Adria da v prodajo presneto poceni karte za Prago, ki so tako zelo poceni, da so celo cenejše od vlaka in da 50 min v zraku niti ne primerjamo s 6 urami sploščene riti na vlaku in seveda Orientalko, ki je takoj bila za podaljšan vikend, ki je bil splaniran za zadnji vikend v prestopnem mesecu in potovalne aktivnosti so bile takoj usklajene in dogovorjene. Moja skrb so bile karte, njene hotel in jaz naštudiram logistiko kako iz letališča v mesto, ki je mimogrede Čehom kapo dol. Enostavno vzameš AE avtobus in v rok 30 min si za cele 3 Eure iz letališča na glavni železniški postaji v središču mesta. In že v sredini januarja, se je enega petka, ko sem jaz bivakirala boma, ker sem fasala en virus, ki je s sabo prinašal tisto dvo dnevno orto inenzivno drisko in si nisem upala več kot dva metra stran od zavetja domačega wcja, se je nakazalo, da ponedeljek 29.02. bi znal biti malo povezan s petkom...