Drsalka, lovec na zvezde

Hm. Zdi sem mi, da mi je dvakratno čiščenje aure nekoliko prekanaliziralo energije in so našle ta pravo strugo po kateri tečejo, kar seveda ne pomeni, da vmes ne pridejo dnevi, ki me dobesedno popijejo in ob večerih postanem rastlinica, ki ima svojo toplo gredo na kavču in se bom 15 min bom pogledala televizijo zaspim tako trdno, da me zbudi šele zjutraj, budilka seveda. S tem je padla moja teorija obrambe, kjer spodnji štuk trdi, da se bojim teme in zato spim ob odprti luči in da mi zato pripada povečani sorazmerni delež elektrike.  Ampak letos je dobro leto, ker namesto poračuna, za katerega lani nisem bila kriva jaz, ampak gradbeniški posegi znotraj bajte, a je bila položnica za poračun res tako visoka, da smo jo tri dni samo gledali, potem smo se sporazumeli o delitvi deležev in od tam naprej so gospa mati prevzeli monitoring števca in je vsak teden poročala o naši kolovoltni porabi, ker vmes je seveda poskušala razumeti tudi način obračuna in razdelitev tarif s položn...

Danes se valjam na lovorikah svoje zmage same nad sabo in valjam se tudi zato, ker stopnice za navzdol niso ravno moje prijateljice, a glede na to, da sva jaz in moj duh družno premagala telo, je vredno dvakrat pomisliti preden izberem položaj, kako se bom usedla na WC školjko, ker moje stegenske mišice se še spominjajo, da so včeraj pretekle 21km v času, za katerega do danes zjutraj nisem vedela, da je bil hitrejši od g. predsednika Republike Slovenije in v cilju mi je gospod župan Ljubljane dal »gimme five«. Od sinoči si zato nisem več umila roke, žal pa ni videti, da bi se mi pri tem prijel kakšen evro. Mislim tudi, da si zaslužim članek v Lady, kjer ne bo pisalo o tem, da sem na 17km resno razmišljala, da bi enemu otroku, ki je navijal ob progi, sunila skiro, a ko sem preračunala, da nimam več dovolj moči, da bi na skiroju potem pobegnila pred njegovo mamo, sem se drzni tatvini odpovedala in sem raje peš sopla še preostalih 4km. Ja, na 16km se mi je tudi uspelo skoraj utopiti...

To je še vmesno, do tistega za kar prejšnjo nedeljo še nisem točno vedela kaj bo, naj bi pa bilo ob tednu osorej vse za mano in torej, to bo jutri zvečer. Prvi del in to je Misija Češka sama z avtom, je za mano in zdaj imam občutek, da je moja rit za 15° bolj ploščata in moj pogum za podobne prihodnje misije precej večji in v bistvu sem naredila nekaj dobrega za žensko ne-tehnično gibanje v naši pisarni, ker sem dokazala, da kar je treba, tudi me zmoremo. Sicer pri osmih A4 sprintanih načrtih iz google maps, za vsak primer, če bi GPS Francka v kakšnem delikatnem trenutku odpovedala sodelovanje, za kar sem potem nekje na poti ugotovila, da bi mi res bolj ne pomagali kot ja, ker google glede na svet čisto iz drugega zornega kota kot GPS Francka in bi rabila kakšen teden ali dva, da bi se na tistih listih našla, a občutek sem imela res dober, ko sem jih basala za s sabo v torbico. Še ena dobra stvar je posledica printanja print screen načrtov in tu oznanjam, da sem po 4 mesecih...

To je intro v nekaj, za kar še ne vem točno kaj bo, bo pa ob tednu osorej vse za mano. Najprej me čaka osamljena avtomobilistična odisejada tja daleč na Češko, kjer mi bo med potjo delala družbo samo Garminova Francka in občasna obvestila za delo na cesti. Po tistem, ko sem ugotovila koliko stane Češka vinjeta, me je prijelo, da bi si tam gor kupila še eno celoletno za domov.   Upam samo, da ne bom dobila tistega avta, kjer rabim en cel letni čas, da ga parkiram in je potrebno globoko razumevanje vesolja, da začutim kako se odpre bencinski tank in prav ponosna sem, da sem se celo prejšnji teden že spomnila, da Čehi še vedno prisegajo na Krone. Saj bi potem naprej malo jamrala, ker takoj po Češki odisejadi sledi polmaratonska nedelja, kjer trenutna vremenska napoved kaže samo 100 sonc in res se še ne morem čisto odločiti, kaj točno me boli tokrat, a potem sem šla ščekirat, da je na 21km prijavljena tudi slovita gospa Helena Žigon, ki je rojena 1928 in najstarejši gospod...