Drsalka, lovec na zvezde

Če me kdo vpraša: »Kaj je to tišina?« bi mu rekla, da naj med sneženjem gleda v nebo. Da začuti, kako je, ko se mu snežinke mehko talijo na licu in mu počasi polzijo dol, po loku vrata. In ja, točno taka je tišina. Mehka na dotik. Če ji pustiš, ti spolzi v dno duše in začutiš jo na konci prsta, ki ga položiš nekomu na usta. Da s tem ustaviš čas, brez besed in ga imaš dovolj za ples. Za tiste počasne kretnje in sladke občutke. Psst. P.S: Enkrat je čas vedno pravi. In zdaj je, da zbudim tiste stihe, ki so v meni malo zaspali. Ker presneto, da brez njih nisem ista.

In dva dni sta minila odkar se moj svet ni stresel in sesul v prah in kljub temu, da ni več enako, da zna biti, da sem Ostržek z dolgim nosom v živo, mi nek občutek pravi, da se nisem motila. Da je prav, da sem rekla, da je bilo tistih igric mačke z mišjo dovolj in da ima zdaj miš res že zadosti in gre njeno življenje dalje. So tudi še drugi okusi sira in potem so tu še orehi, rozine in nek drug žamet, ki te rahlo požgečka, ko ti potem nekdo drug napiše tiste besede, ki jih prej ni bilo, tako preprosto, da tudi, če si najprej skisan, potem jezen in na koncu samo še jezen sam nase, se stopiš pod oklepom in nasmehneš. Potem rečeš: »Hvala življenje, ker si nepredvidljivo. Ker ko se mi zdi, da si mi dalo kolpo pod pasom, je to samo zato, da se sklonim in opazim trobentico.«  Res je, da ljudje mi ne prihajajo in odhajajo kar v tri krasne. Vem tudi to, da je to bilo zgolj samo še ena Puščavniška epizoda in nekako čutim, da tako kot Puščavnik izgine, bo se bo spet tudi nazaj poj...

Kaj naj rečem, začetek ta novega je bila res krasen in če je pred tabo novo leto, polno pričakovanj, ga lahko pričneš tudi tako, da v petek 2. Januarja na tvoja vrata zjutraj pozvoni poštar in reče: »Ghospa, eno priporočeno pismo imate za podpisat …« in Ghospa debelo glede, kar kaj neki bi to le lahko bilo in glej ga frdamanega zlomka, da na kuverti piše Občinska redarska služba in to mi je že čisto jasno, da taka pisma niso dobra in je samo vprašanje, ali je bil radar, ali parkiranje, ali pa mogoče pomota …  Žal ni bila pomota, ni bil radar (hvalabogu), je bilo pa parkiranje in ghospa, če boste pohitela vas bo v 8 dneh od vročitve stalo samo 40 Ojrov, če pa ne boste pohitela, bo pa 100. Ma presneto. Po dnevu in uri, ki sta razvidni iz zapisnika ni šans, da se izvlečem iz kot da nisem bila jaz, ker dobro vem, da sem tisti dan imela točno 8 minut, da med malico umaknem svoj avto izpred Košarkaričine garaže, kjer večkrat po njenem dovoljenju vegetiram odkar je naše služben p...

Saj ne bom rekla, da delam dramo ob prehodu leta, ker dan je pač dnevu enak in od letošnjega Silvestra mi bodo v najtoplejšem spominu ostali medenjaki, ki so bili moj zadnji kuhinjski mojstrovalski izdelek, ki je še vpadel v popoldan, ki so ga pričele filane paprike in nov pristop k pire krompirju, kar je še definicija kosila in ker za Silvestrsko večerjo imam že precej časa raje nadomestke hrani in to je tisti ta pravi klepet, kot priloga metin čaj in za desert nove načrte, čeprav vsi vemo, da nič ne bo v novem letu bistveno drugače … a bomo rinili naprej, vsaj po svoje in lepo je, ko ugotoviš, da na Silvestrovo še vedno lahko piješ čaj z istimi ljudmi, kot si ti počel pred 20 leti.  Sem sicer tekom operacije medenjaki, na pogled skozi ugašajoč dan iz tople kuhinje, kjer je dišalo po raztopljenem medu, drobljenih klinčkih in raztresenem cimetu, padla na noro dobro idejo, da bi na Silvestrski čaj srečanje šla peš v naše malo bližnje mesto ...