P.S. Sanjačev je na tem svetu občutno premalo. Hm. Nisem se mogla odločiti, katera mi je ljubša, ker sta mi obe. Torej naj bosta obe. Priložnost je treba izkoristiti ;)
Prosim, za potrebe moje osebne izpovedi, me kličite kar Rabarbara. Sem čisto običajna ženska. Pravijo, da izgledam malo čez štirideset, a sem že precej blizu pedesetki. Sem se sprijaznila. Kozmetika in anticelulitni preparati so mi vedno bili v oporo in tolažbo. Imam krasnega moža, ki je uspešen podjetnik dobrega srca, ki skrbi, da imamo mi in še dvajset zaposlenih, vsak mesec za plačilo vseh položnic in vsako leto za dopust po lastni izbiri, kjer ni potrebno iz stanovanja v šotor na morje, preseliti polnega hladilnika in dobršen del pohištva. Da se greš potiti v nek nedefiniran kamp, kjer deset minut peš hodiš do najbližje skupne umivalnice in kjer zmanjka tople vode, ko si ravno fejst našamponiraš lase in deset minut stojiš pred WC školjko in razmišljaš, če te že tišči dovolj, da bi se usedel nanjo. Če imaš srečo zaradi vročine fašeš drisko in potem si deset dni stalno na poti. Šotor wc, wc šotor, … Hiše nimamo, ker mož nikoli ni imel časa, da bi jo zgradi...
Hm. Komaj dva meseca petnajstke sem prežvečila med zobmi in pogoltnila dol in imam občutek, da to leto bo drugačno. Definitivno in všeč mi je kakšen okus ima. Kurkuma na rdečem radiču z čičeriko, ki me mimogrede, moja nova obsedenost. Do sedaj je kot, da bi mi bilo napisano na kožo in jaz sem bolj jaz, kot sem bila lani. Dogajajo se mi stvari, ki dajo okus ljudem. Kurkuma, kure in pravi primerki homosapiensa. Petkov jutranji klic tja gor v deželo klobas in Golfov, ker je Condolizza Rice praznovala svoj osebni jubilej, ko sem korakala s parkirišča do offičine in šele ko zaslišim njen smeh v slušalki, mi je prišlo na misel kako škoda, da ni več prilik za srečanja, za tiste naše naključne kave, za pljuvanje po stvareh, ki jih je bilo treba popljuvati, za tiste tako podobne zgodbe, ki so se nam dogajale in smo si potem kolektivno lepile obliže in razkuževale rane in razpotegnjene besede in tradicionalne šoping izlete v Celovec na 27. April, kjer so samo trgovke v štacunah govo...
Mogoče koledar za včerajšnji dan ni bil ravno pretuhtan, ker kako so mogli zgrešiti, da ne bi luninega prvega krajca, sončnega mrka, prvega petka po plači ne dali na prejšnji petek, ko je bil Petek njegova vsemogočnost 13i. To mali spodrsljaj seveda ni bil nobena ovira, da se lunatično občutljivim ljudem ne bi poznalo ne njihovi pojavi in ja, nekateri izmed njih so res pojave. Sploh taki, ki te pokličejo in si vzamejo čas, da te preprašajo za vse male dolgočasne in čisto navadne instant informacije, ki pridejo v javno družbeno sfero in dosežejo paralelna vesolja in ko jih vprašaš po nečem, ker bi dotično človek moral narediti, za gran finale fašeš še predavanje, da kako boš moral še kakšen svetloben mesec počakati, ker je revež prezaseden. In ti sediš tam za mizo s telefonsko slušalko v roki in si v glavi predstavljaš kako mu s telefonskim kablom privežeš obe roki na tipkovnico in mu zalepiš usta in na mizi pogled njega pustiš grozilno pismo: »Ne moti me, ker delam!« Ampak n...
Komentarji
Objavite komentar