Drsalka, lovec na zvezde

Dragi Silvester ti pišem … ker saj ne, da sem pozabila nate, samo ti zmeraj hitreje prideš mimo in vedno mi ostane še toliko stvari, ki sem mislila, da jim bom še pravila skozi to leto. Sicer ni slabo, ker imam že zdaj reči, ki z veseljem pričakujem in tudi tiste, ki se jih ne samo malo, ampak kar bojim, Ah, ugotavljam, da ima hitro bežajoči čas to prednost, da se akcije, ko prej bleknem kakor pomislim, moji fiaski, floskule in zdrsi hitreje pozabijo. Za Božič sem dobila dve lepi misli, ki me res zadeneta čisto v tarčo: Ko tečeš proti sončneu zahodu in ti ptice prepevajo na ramenih, vedi, da si srečna in nisi sama. Veš kaj je tvoja naloga. Zaupaj si in ne odlašaj. Upaj si tvegati! Hm, že mora biti tako, da te določene besede in ljudje najdejo, ko si dozorel zanje. Ugotavljam tudi, da so nekateri ljudje enostavno minili in mi je pomen njihovih besed potekel ob odsotnosti konkretnih dejanj. Dragi Silvester, saj se bova itak oponoči srečala na kuhanem vinu, če bo ...

Letos mi je December brzel skozi prste veliko hitreje, kot sem ga upala popisovat. Še vedno največ pisnega ustvarjalnega navdiha dobim, ko zvečer sprehajam Modrega dirkača, a kaj ko je potem moj dober namen zapisovanja konča nekje med kuhinjo, kopalnico in kavčem. Celo večkrat se mi je zgodilo, da sem noč začela in končala na kavču, klinično mrtva in mislim, da se temu reče veseli december po štiridesetem. Itak kot še vsako leto, je Božič prišel prej kot mi je uspelo rešit svet zato bom po Novem letu še malo vztrajala. Torej, se pravi, da zdaj za nazaj zbiram utrinke in si delam opombe tistih presežnikov, da jih ne pozabim.  Ah, no. Saj ene stvari so za jih takoj pozabit, ker mi niso ravno uspele, a klinc, tudi osmešiti se je dobro v slogu, da se potem še nekaj časa drži. Med to padejo moje konferenčne predstavitve, kjer se prvič v življenju nastopala z istim tonskim mojstrom, kot ga ima Klapa Šufit ob nastopih v Sloveniji in kjer sem na prvi najprej zašvcala kot praš...