Drsalka, lovec na zvezde

Včasih res ne vem, kaj naj bi si mislila in vedno bolj ugotavljam, da je v takem trenutku in stanju duha najbolje ne misliti si nič. Nekako sem ta teden prvič v življenju prišla do tam, ko ti postane jasno, da če poskušaš biti prijazen, razumevajoč in pridno in tiho čakaš, da prideš na vrsto, en mesec in pol samo čakaš in ko te zadene v sredino čela, da se tako ne bo nič od tega kar čakaš dejansko zgodilo, po domače rečeno »popiziš« in nekomu poveš ta svoje in mu razložiš, da če je tisto nekaj njegovo delo, potem naj zmiga svojo rit in naredi ta svoje. Bilo je očitno, da to ni bilo nekaj, kar se je pričakovalo od mene in še sama sem presenečeno poslušala svoj jezik, a priznam, da pišuka je pasalo in verjeti ali ne, sem le dobila odgovor, ki je vključeval konkreten datum, kdaj bomo jaz in mojih osem Korejcev, ki mi pijejo kri, ki jih sanjam in ki me preganjajo sredi belega dneva, le nehali čakati in bomo ugledali rezultate mučnega nategavanja živcev. Zdaj vsaj vem, da je biti t...

Od 16ke seveda. Kaj pa hočem drugega, nekje je treba začet. Od tega, da bom letošnje leto pričela z vsakodnevnim, klasičnim in evergreen zapisom na papir, kaj dobrega in lepega, so tistega dneva zaznali moji registri, je ostalo bolj malo, ker mi enostavno zmanjka dneva, sem pa obelodanila dva tedenska vpisa in naredila strategijo, kako se bom zadeve lotevala naprej. Kjer je volja je pot in seveda se vse da tudi v telefon zapisat. Hm, kaj je človeštvo počelo samo s sabo pred telefonom? Če se fokusiram samo na najboljše od najboljšega, potem je to večer, ko po ugotoviš, da po novem živiš malo življenja iz Seksa v mestu in imaš za prijatelja prijatelja, ki ima za prijatelja fanta, a ko enkrat pridejo stvari na plano in rečeš keksu keks, ti je končno jasno, da so se nedorečene stvari, ki se včasih lahko vlečejo tudi več kot deset let, postavile na pravo mesto in so energije spet postale prave. Ma je zanimivo kako lahko nekdo iz tega, ko ti je pomenil največ na svetu in bi mu jaz m...