Drsalka, lovec na zvezde

Očitno je letos leto odklopov in priklopov nazaj, dobesedno. Ko so mojstri telefonije popravili posledice miru in tišine, ki ga ja za sabo pustila predprvomajska strela, ki jih je bilo po pripovedovanju mojstra zelo veliko, ker kot kaže tudi siol ni več tisto kar je bil in ne zdrži omrežnega pritiska, je v sredini prejšnjega tedna pričel pihati res močan severnik, ki je odnašal, prenašal, zvračal in pretrgaval še od žleda šibko telefonsko linijo in jo naredil, da je bila kot salamca, narezana na kolute. In spet smo čakali mojstre telefonije, da so za silo pokrpali in postavili nazaj zvrnjene drogove in zdaj pokrpano čakamo na naslednjo ujmo. Letos je očitno leto sestavljeno iz ujm, takšnih in drugačnih in zatišij med njimi, ko se dogajanje malo umiri in je čas, ki ga je dobro izkoristiti za počitek od preveč resnice, ker včasih te kakšen človek in kakšna situacija dobita čisto nepripravljeno in se moraš res nepričakovano spopasti predvsem sam s sabo, kjer ti je kristalno jasno...

Prazniki, ki se podaljšajo v konec tedna so priložnost za odklop, ki postane popoln, če na prvi maj strela z enim samim zamahom onesposobi hišni komunikacijski center. To torej pomeni, da v skoraj celem tednu brez interneta, TVja in telefona človek lahko spet najde sam sebe, ker drugega poleg prekopavanja vrta, branja, pogovarjanja se z ljudmi v živo in generalnega čiščenja okostnjakov iz omar, res nimaš kaj početi. Ne moreš verjeti kakšne čudeže za psihadelično čiščenje metaforičnega podstrešja lahko naredi, če najprej štiri ure spoznavaš, da med pletjem vrta koristiš mišice na katerih pretežen del življenja sediš in dejansko proizvajajo kvaliteten musklfiber, si potem zvečer privoščiš 200 litrov ravno prav vroče vode, med katero ti uspe tudi oprati lase in greš spat med čisto sveže in mehke rjuhe potem, ko prej pomiješ okna in naslednji dan v ekstremnih vremenskih razmerah splezaš na lokalni vršac.  Itak, da je v nekem fizikalnem zakonu zapisano, da se sončna energija ve...