V rož`cah
Kot otrok nisem znala razumeti, kakšno veselje lahko človeku prinesejo rože, ki jih ne dobiš v šopku, ali pa narisane ali natisnjene na papirju, v katerega je zavita bombonjera. Ni mi bilo jasno, zakaj bi jih človek sadil v lonce in postavljal po hiši in na okenske police, ker se mi je zdelo, da je z njimi ena sama nadloga. Živeli smo v stari kmečki hiši in rože na okenskih policah so bile del hišne tradicije in vsako poletnega medsosedskega tekmovanja. Moja stara mama in mama sta bili ponosni, da smo imeli največ rož na oknih v celi vasi. Včasih smo tudi zabeležili atentat, na kakšen posebno bohoten cvetlični lonec, ki je iz nepojasnljivega razloga padel kam v globino in utrpel amputacijo svojega najlepšega vrha. Po njuni cvetlični teoriji, so se prijele samo sadike, ki si jih naskrivaj kje izmaknil. Podarjene so se le redko prijele in vzdržale do cvetenja. Posebno so jima bile pri srcu »ljubezni« oz pelargonije in od vsega koncepta rož na oknih, se mi je zdelo »kul« samo ...