Drsalka, lovec na zvezde

  P.S.: A zakaj? Zato, ker smeh je pol zdravja in včasih je treba par besed več, da razbiješ sivino in ker živ si toliko kot si upaš biti.

Za mano sta dva pretežno in prilično zmešana tedna in tisto malo kar je bilo vmes, sem več ali manj in dokaj neprištevno prespala. Zdaj razumem, da je težko biti metalc na rokovski turneji, ki se začne v ponedeljek zgodaj popoldan, ko skupaj s »chefom sejemske postrežbe« nekje blizu Flachaua sediš v ob-avtocestnem kafiču, sredi poplave božičnega in novoletnega okrasja, čakaš, da avtocesto za naprej splužijo, piješ kafe in gledaš skozi okno in se sprašuješ kaj za vraga je narobe v tem filmu. Hm, mogoče to, da je prišel na spored prezgodaj? Potem te čaka tri dni sejma in mimogrede Electronica je ful velik sejem in to sem ugotovila šele, ko sem poskušala najti ta pravi vhod na sejmišče, kar mi je kar uspelo glede na to, da mi je chef rekel, da sta dobrih par tednov nazaj, z našo šefico sejma sfalila vhod in pristala na enem drugem sejmu in majke mi, da če mi dajo pet jurjev evrov na mesec ni šans, da emigriram v Munchen, ker prebijanje ven in iz mesta, je v prometnih konic...